V Srbiji sredi naftne krize planili na evre, nekatere menjalnice ostale brez
Srbska centralna banka pravi, da je povpraševanje po evrih naraslo zaradi zapisov na družbenih omrežjih, ki širijo paniko med državljani.
V Srbiji zadnje dni beležijo povečano povpraševanje po devizah, zlasti evrih, zaradi česar jih je v posameznih menjalnicah začelo primanjkovati, zrasel pa je tudi prodajni tečaj. Ekonomisti ocenjujejo, da gre za psihološki učinek ob dogajanjih z Naftno industrijo Srbije (NIS), srbska centralna banka pa zagotavlja, da ni razloga za skrb, poroča STA.
V večjih menjalnicah v Beogradu je v zadnjih desetih dneh povpraševanje po devizah, zlasti evrih, večje od ponudbe, ponekod pa nimajo dovolj tuje valute, da bi zadovoljili vse zahteve, je v ponedeljek poročal srbski portal Biznis.rs.
Ekonomist Dragovan Milićević je za Biznis.rs izpostavil, da gre pri večjem povpraševanju predvsem za psihološki učinek in strah zaradi dogajanja v zvezi s podjetjem NIS, ki se že dva meseca spopada s posledicami ameriških sankcij. Finančni strokovnjak Vladimir Vasić pa je za srbsko javno radiotelevizijo RTS danes ocenil, da gre za prehodno fazo in jo prav tako označil za posledico psiholoških dejavnikov, ne pa dejanskih motenj na trgu.
Da v zadnjih dveh tednih beležijo rast povpraševanja po tuji valuti na domačem deviznem trgu, so v ponedeljek po poročanju portala Forbes Srbija potrdili tudi v Narodni banki Srbije. Zagotovili so, da ni razloga za skrb in da je deviz dovolj.
Centralna banka: Stabilnost finančnega sistema ni pod vprašajem
Pojasnili so, da je rast povpraševanja v večji meri rezultat povečanega kupovanja deviz med prebivalstvom po objavah, povezanih z NIS.
“Velik del tega povpraševanja je posledica medijskih zapisov in objav na družbenih omrežjih, ki nimajo racionalne podlage in širijo paniko med državljani kljub našim sporočilom, da stabilnost finančnega sistema ni niti ne bo pod vprašajem,” so poudarili v centralni banki. Ob tem so dodali, da je v posameznih menjalnicah prišlo le do začasnega pomanjkanja evrov, kar pa je po njihovih navedbah posledica tega, da se niso pravočasno oskrbele pri bankah.
Urad za nadzor tujega premoženja pri ameriškem finančnem ministrstvu (OFAC) je sankcije zoper NIS zaradi ruskega lastništva uveljavil 8. oktobra, med drugim pa prepovedujejo prevoz surove nafte prek hrvaškega Jadranskega naftovoda (Janaf) do rafinerije v Pančevu. Ta pokriva 95 odstotkov potreb srbskega trga, minuli teden pa so iz NIS sporočili, da so zaradi pomanjkanja surove nafte v rafineriji začeli zaustavitev proizvodnih obratov, še piše STA.
